OČESNA PEGAVOST KORUZE - KABATIELLA ZEAE  NARITA & HIRAT.

Ta bolezen je sorazmerno nova. Ugotovili so jo l. 1956 na Japonskem, l. 1968 v Združenih državah Amerike, v več državah koruznega pasu. V Jugoslaviji so jo prvič ugotovili l. 1970 v okolici Pančeva in Mladenovca. V naši neposredni soseščini, na avstrijskem Štajerskem je znana že od leta 1960 dalje.

Bolezenska znamenja in razvojni krog

Bolezenska znamenja se pokažejo predvsem na listih, lahko pa tudi na listnih nožnicah in ličju. Prav redkokdaj se pokažejo simptomi na steblu.

Na listih se najprej pokažejo številne drobne, ovalne, vodene, prosojne pege. Te pege pozneje postanejo sivorjave in dobijo rjavosiv ali rjavopurpurni rob, obdan s svetlorumenim sijem. Tako dobijo pege videz očesa in od tod izvira angleško ime »eyespot«. Tkivo začne odmirati, listi se sušijo, vendar pa se vseeno ohranja značilen videz peg v obliki oči. Pege v začetku merijo od 1 do 4mm.

Po podatkih iz tujega strokovnega slovstva naj bi se bolezen pojavljala sorazmerno pozno, v drugi polovici avgusta, v začetku septembra pa naj bi bili listi že povsem suhi. Rastline naj bi bile videti ožgane. V okolici Pančeva so se prva bolezenska znamenja pojavila že na mladih rastlinah, ki so imele komaj 3 do 4 liste. Simptomi niso bili posebno izraziti in so bili podobni kot pri fizioloških boleznih, ki se tu in tam pojavljajo na nekaterih samooplodnih linijah.

Gliva oblikuje na pegah enocelične konidije, ki so podobni onim pri rodu Fusarium, le da nimajo pregrad. Gliva prezimuje v okuženih ostankih rastlin. Primarne okužbe se zato izvršijo na poljih, kjer so taki ostanki iz preteklega leta. Med rastno dobo se gliva širi tudi na druga polja, ker se konidiji prenašajo z vetrom.

Gliva je specializirana le na koruzo. Umetne okužbe številnih rastlinskih vrst iz družine Gramineae in rodu Trifolium niso bile uspešne.

Glivi ustreza hladno in vlažno vreme. Koruzni hibridi in linije so večinoma občutljivi, vendar so med njimi precejšnje razlike. Starejše rastline naj bi bile bolj občutljive kot manjše.

Zatiranje

Doslej zatiralni ukrepi niso znani.

Besedilo:  prof. akad. dddr. Jože Maček